1. Merjenje drže:
Položaj roke: Pri merjenju mora biti položaj roke v isti višini kot srce. Če je položaj roke previsok ali prenizek, bo to povzročilo napake pri merjenju krvnega tlaka. Na primer, ko je roka nad nivojem srca, je lahko meritev krvnega tlaka nizka; ko je roka pod nivojem srca, je lahko krvni tlak visok.
Sedeči ali ležeči položaj: Pomembno je tudi ohranjanje pravilnega sedečega ali ležečega položaja. Pri merjenju v sedečem položaju naj bo hrbet vzravnan, stopala naj bodo ravno na tleh, noge pa ne smejo biti prekrižane; pri merjenju v ležečem položaju naj bo telo ravno, roke pa naj bodo naravno iztegnjene na obeh straneh telesa. Nepravilen sedeči ali ležeči položaj lahko vpliva na rezultate merjenja krvnega tlaka.
2. Velikost manšete:
Neustrezna velikost: Velikost manšete se mora ujemati z obsegom roke osebe, ki jo merite. Če je manšeta pretesna, bo izmerjeni krvni tlak visok; če je manšeta preohlapna, bo izmerjeni krvni tlak nizek. Na splošno mora širina manšete pokrivati vsaj 40 % oboda nadlahti osebe, ki jo merijo, dolžina pa mora vsaj enkrat oviti okoli nadlakti.
Položaj: Manšeta mora biti nameščena nad brahialno arterijo, približno 2-3 cm od kubitalne jame. Če manšeta ni pravilno nameščena, lahko vpliva na rezultate merjenja krvnega tlaka.
3. Čas merjenja:
Po vadbi: Po vadbi se bo prekrvavitev telesa pospešila in temu primerno dvignil krvni tlak. Zato morate po vadbi pred merjenjem krvnega tlaka počivati vsaj 15-30 minut, da zagotovite točnost rezultatov meritev.
Po jedi: Po jedi začne prebavni sistem telesa delovati, kri pa priteče v želodec in druge prebavne organe, kar povzroči padec krvnega tlaka. Zato morate pred merjenjem krvnega tlaka počakati vsaj 1-2 ur po jedi.
Nihanje razpoloženja: Nihanje razpoloženja lahko povzroči dvig ali padec krvnega tlaka. Zato morate pred merjenjem krvnega tlaka ohraniti stabilna čustva in se izogibati čustvom, kot so napetost, tesnoba in jeza.
4. Okoljski dejavniki:
Temperatura: Previsoka ali prenizka temperatura okolja bo vplivala na rezultate merjenja krvnega tlaka. V okolju z visoko temperaturo se bodo krvne žile razširile in krvni tlak bo ustrezno padel; medtem ko se bodo v okolju z nizko temperaturo krvne žile skrčile in krvni tlak bo temu primerno narasel. Zato je treba pri merjenju krvnega tlaka vzdrževati čim bolj primerno temperaturo okolja in se izogibati merjenju v okoljih z visoko ali nizko temperaturo.
Hrup: hrup bo vplival na koncentracijo merilnika, kar bo povzročilo netočne rezultate meritev. Zato je treba pri merjenju krvnega tlaka izbrati čim bolj mirno okolje, izogibati pa se je treba merjenju v hrupnem okolju.
5. Instrument sam:
Težave s kakovostjo: Kakovost elektronskega sfigmomanometra bo vplivala tudi na rezultate meritev. Če pride do težav s kakovostjo samega sfigmomanometra, kot je okvara senzorja, netočen prikaz itd., lahko to povzroči napake v vrednosti merjenja krvnega tlaka.
Težave z umerjanjem: elektronski sfigmomanometer je treba redno umerjati, da se zagotovi točnost rezultatov meritev. Če sfigmomanometer dalj časa ni bil kalibriran, lahko pride do odstopanj v rezultatih meritev.
6. Individualne razlike:
Fiziološko stanje: Različna fiziološka stanja bodo vplivala na rezultate merjenja krvnega tlaka. Na krvni tlak bodo na primer vplivali dejavniki, kot so starost, spol, teža, višina, srčni utrip itd. Na splošno se krvni tlak s starostjo postopoma povečuje; moški krvni tlak je običajno nekoliko višji kot pri ženskah; krvni tlak pri debelih ljudeh je običajno nekoliko višji kot pri ljudeh z normalno telesno težo.
Dejavniki bolezni: nekatere bolezni bodo vplivale tudi na rezultate merjenja krvnega tlaka. Na primer, bolezni, kot so hipertenzija, sladkorna bolezen, bolezni srca in ledvic, lahko povzročijo dvig ali padec krvnega tlaka. Zato morate pri merjenju krvnega tlaka zdravniku povedati svojo anamnezo in zdravila, da bo lahko zdravnik celovito presodil rezultate meritev krvnega tlaka.
